Adware (Oglaševalni program)
Mnogi mešajo oglaševalne programe z vohunskimi. Oglaševalni program ne zbira podatkov o uporabnikih, pač pa oglašuje programsko opremo ali razne pripomočke za boljše življenje (tablete in podobno). Lahko odpira okna brskalnikov (v večini primerov Internet Explorer), prikazuje opozorila v oblačkih, na desni strani orodne vrstice start. To sta dva najpogostejša simptoma, da je na računalniku nameščen oglaševalni program. Ta nadloga je manj nevarna, saj ne ogroža delovanja operacijskega sistema neposredno, lahko pa z oglaševanjem uporabnika prepriča, da kupi (pogosto lažno) programsko opremo ali (večinoma ponarejene) tablete, ure in podobno, cilj tega pa je pridobiti številko bančne kartice ali finančna korist. Čeprav gre včasih za nedolžno oglaševanje, nikoli ne nameščajte programske opreme, ki jo oglašujejo oglaševalni programi, ali kupujte tablete! Pred oglaševalno programsko opremo se zaščitimo s protivohunskim programom.

Antispyware (Protivohunski program)
Protivohunski program se uporablja za odstranjevanje vohunske programske opreme. Njegova naloga je zaščititi uporabnika pred krajo občutljivih in manj občutljivih podatkov, ki jih lahko izkoristijo oglaševalci ali ljudje s slabimi nameni. Vohunski programi so manj nevarni kot škodljivi programi, saj redko zajemajo osebne podatke. Uspešnost protivohunskega programa je odvisno od posodabljanja, saj se novi vohunski programi pojavljajo skoraj vsak dan.

Antivirus (Protivirusni program)
Protivurusni program se uporablja za odstranjevanje škodljive programske opreme. Njegova naloga je zaščititi računalnik pred posledicami škodljive programske opreme in jo pravočasno onesposobiti ali odstraniti. Za uspešno delovanje, se mora sproti posodabljati. Večina sodobnih protivirusnih programov, sedaj zaznava in odstranjuje tudi vohunsko programsko opremo.

Backdoor (Stranska vrata)
Srednje razširjena, a zelo nevarna oblika grožnje, ki lahko povzroči veliko škode. Stranska vrata omogočijo dostop v okužen računalnik tretjim osebam. Deluje skrito in ne daje vidnih znakov okužbe. Simptomi so odvisni predvsem od človeka, ki je v okužen računalnik vdrl. Lahko odpira CD pogone, odstranjuje in nalaga nove datoteke, spreminja varnostne nastavitve in prenaša datoteke iz okuženega računalnika na drugega. Simptomi okužbe so vidni zelo redko, saj računalnik nadzira druga oseba, ki pa se skuša čim bolj zakriti. Ustrezna zaščita sta dober protivirusni program in požarni zid.

Backup (Varnostna kopija)
Varnostna kopija se uporablja, kadar se operacijski sistem pokvari, ali kadar pride do vdora v strežnik. Varnostna kopija omogoča, da se pokvarjen operacijski sistem vrni v stanje, ko je še deloval, na strežnikih pa lahko povrne izgubljene podatke. Varnostna kopija je vse, kar naredimo kot rezervo, če se nekaj pokvari.

Browser hijacker
Browser hijack je program, ki predela spletni brskalnik, največkrat Internet Explorer, tovrstni programi se imenujejo IEhijack objects. Ta program spremeni nastavitve brskalnika, domačo stran, zniža varnostne nastavitve, ali kako drugače vpliva na obnašanje brskalnika. Browser hijacker je precej razširjena vrsta nesnage, ki največkrat napada brskalnik Internet Explorer in je velikokrat pomešan z vohunskimi in oglaševalnimi programi. Uporabnik delovanje tovrstnega programa ugotovi potem, ko zažene brskalnik, a so nastavitve spremenjene in tako, da se nastavitve znova obnavljajo, ali jih sploh ni mogoče spremeniti.

Buffer overflow
Buffer oveflow je nevarnejša vrsta napada. Povzroči lahko poškodbo strojne opreme, predvsem grafične kartice. Ta vrsta napada pogosto povzroči začasno nestabilnost računalnikov, kasneje pa odpoved operacijskega sistema. Ponavadi se pojavi modri zaslon oziroma Blue Screen of Death. Pred tovrstnimi napadi se zaščitimo tako, da redno posodabljamo nameščeno programsko opremo in protivirusni program.

Data miner
Je program, namenjeni zbiranju podatkov o uporabniku. Data miner največkrat zbira podatke o obiskanih spletnih straneh in drugih podatkih o uporabi interneta na okuženem računalniku. Data miner ne predstavlja resne grožnje in ne ovira operacijskega sistema. Data miner je najbolj razširjena vrsta vohunskih programov, v to kategorijo spadajo tudi sledilni piškotki (tracking cookies)

Dropper
Manj razširjena oblika grožnje, ki namešča drugo škodljivo programsko opremo. Ko se sproži, lahko iz interneta prenese trojanske konje, črve, viruse, stranska vrata, vohunske in oglaševalne programe in razne druge grožnje. Deluje v ozadju, se pa zaradi napada škodljivih programov hitro pojavijo simptomi okužbe. Pomembno je, da uporabnik na en mah odstrani vse okužene datoteke, vključno z dropperjem, saj se sicer okužbe obnovijo ob vsakem ponovnem zagonu sistema. Simptomi okužbe z dropperjem so: Počasnejše delovanje računalnika, odpiranje pojavnih oken, sesuvanje operacijskega sistema in nameščene programske opreme, izginjanje datotek, pojav novih programskih datotek, protivirusni program naenkrat zazna večje število škodljive programske opreme, obnavljanje okužb ob ponovnem zagonu sistema.

Exploit
Exploit je skript, ki zlorablja varnostne pomanjkljivosti programske opreme in strežnikov. Značilno za exploit je, da ne deluje, če je napadena varnostna luknja že odpravljena. Odstranjevanje exploit skript s sistema je enostavno. Dovolj je izbris datoteke in namestitev ustreznega popravka.

Joke
Joke programi niso škodljivi za operacijske sisteme, težijo pa uporabnikom in jih ovirajo pri delu. Lahko povzročijo, da se miška čudno obnaša, nas ne uboga in gre povsem v svojo smer, lahko tresejo zaslon, nas dražijo z animacijami ali spuščajo zvoke, da se sliši, kot da računalnik prdi, riga, seksa. Protivirusne hiše jih zaznavajo zato, ker nasplošno ovirajo normalno delo uporabnikov. Obstaja možnost, da Joke programi poškodujejo ali oslabijo delovanje računalnika, vendar zelo redko.

Keylogger (Snemalnik tipk)
Srednje razširjena oblika programske opreme, namenjena snemanju pritisnjenih tipk na tipkovnici. Snemalnik tipk v osnovi ni škodljiv, priljubljen je za uporabo v podjetjih, kot nadziranje delavcev. Se pa snemalnik tipk pogosto zlorablja zlorablja in se uporablja za krajo identitete, številk kreditnih kartic, elektronskih predalov in za napad strežnikov. Nekateri delujejo vidno, drugi delujejo skrito. Snema vsak pritisk na tipkovnici, dnevnik pa pusti na računalniku. Predelani snemalniki tipk lahko dnevnike pošiljajo na druge računalnike ali skrite strežnike. Vidnih simptomov okužbe ne daje, saj deluje v ozadju in ne daje vidnih znakov prisotnosti, razen nekaj izjem. Odstranjevanje snemalnikov tipk je enostavno, dovolj je dober protivirusni program.

Malware (Škodljiv program)
Škodljiva programska oprema je program, ki ovira delovanje operacijskega sistema in uporabo računalnika. Deli se na več kategorij, po domače pa ji pravimo kar virus. Škodljiva programska oprema lahko briše podatke, spreminja varnostne nastavitve operacijskega sistema, krade zauspne podatke, onesposobi operacijski sistem, onesposobi točno določeno vrsto datotek in povzroči večjo škodo. Včasih je zaradi prevelike škode, računalnik zaradi posledic škodljive programske opreme, potrebno formatirati, na vse pomembne podatke pa pozabiti, saj se lahko zdrave datoteke okužijo. Pred posledicami škodljive programske opreme se zavarujemo s protivirusnim programom, rednim posodabljanjem operacijskega sistema in nameščanjem legalne programske opreme priznanih podjetij.

Phishing (Ribarjenje)
Ribarjenje je novejši način kraje podatkov o uporabniku. Ribarjenje je uporabno predvsem zato, ker tovrstne zlorabe protivirusni ali protivohunski programi ne morejo zaznati, saj se na računalnik ne namesti nobena datoteka, ampak gre zgolj za (ponarejeno) spletno stran na internetu. Take strani največkrat iščejo poti do denarja. Ponarejene spletne strani bank se kar vrstijo in tudi v Sloveniji smo že imeli primer, ko so ponaredili spletno stran bančne storitve NLB Klik, novembra 2006. Spletna stran izgleda identično originalu, le da se vsebina ne šifrira in podatki pridejo do zlonamernega uporabnika. Lahko bi rekli, da gre kot za nekakšen "virtualni rop". Da bi se izognili spletni prevari, priporočamo, da originalne spletne strani dodajate med zaznamke/priljubljene. Ponarejene spletne strani se namreč nahajajo na podobnih, a vseeno drugih lokacijah (naprimer the-cannibal.net, ribarska stran pa bi bila naprimer the-canibal.net). Ribarjenje se pojavlja tudi v obliki elektronske pošte. "Banka" pošlje prošnjo, da vpišete vašo PIN kodo in ostale podatke iz bančne kartice, ker naj bi posodabljali bančne sisteme ali kaj podobnega. Vedite, da banka tovrstnih sporočil nikoli ne pošilja po elektronski pošti. Ribarske spletne strani je zelo težko odkriti, najbolje se pa pred njimi zaščitite tako, da bančne podatke razen na prave bančne spletne strani, nikoli ne vpisujete na katerokoli drugo bančno stran, ne glede na to, kaj oblublja, kaj zahteva.

PSW/Stealer
Srednje razširjena oblika zlonamerne kode, namenjena kraji osebnih podatkov in gesel. Deluje tako kot keylogger z drugačnim namenom. Zmogljivejša tovrstna orodja lahko prepoznajo, v kateri program in na kateri URL naslov je bilo nekaj poslano, podatke pa posreduje na drug računalnik ali na skriti strežnik. Vidnih znakov za okužbo ne daje, saj poskuša ostati zakrit. Nastavitev sistema ne spreminja, spremlja samo izvajajoče se programe in tipkovnico. Tovrstno obliko zlonamerne kode se težje odstrani, ker se jo težje odkrije, sicer pa je dovolj dober protivirusni program, ki odstrani vse datoteke.

Rootkit
Rootkit je samostojna programska oprema, ki skuša skriti procese in datoteke in zakriti svojo prisotnost na sistemu. Rootkit sam po sebi ni nevaren, se pa zlorablja za zlonamerna dejanja. Navadni protivirusni pregledovalniki rootkitov ne zaznavajo, zato je potrebno imeti poseben pregledovalnik, namenjen prav temu. Tak pregledovalnik je naprimer F-secure black light. Rootkit je ena najnevarnejših groženj na internetu. S pomočjo tega so prvič vdrli v Windows Vista.

RPC worm (RPC črv)
RPC črv je redka oblika črva, ki računalnik okuži na daljavo, brez potrebnega nameščanja programske opreme. Dva najbolj znana RPC črva sta Blaster in Sasser. Oba zlorabljata varnostno pomanjkljivost v Windowsih in oba sta povzročila ogromno škode, Sasser pa celo zaustavitev železniškega in letalskega prometa v nekaterih državah. Mnogi mislijo, da RPC pomeni Remote PC (oddaljen računalnik), gre pa za Remote Procedure Call. Sasser je zlorabljal napako v Windows procesu lsass.exe, ki skrbi za varnostno politiko sistema Windows. Okužba spada pod exploit, saj zlorablja varnostno pomanjkljivost operacijskega sistema.

Script kiddie (Skiddie)
Oseba, ki skuša vdirati v domače računalnike z določenimi orodji. Script Kiddie se javno izpostavlja, pogosto govori neumnosti, da je vdrl v Pentagon, Belo Hišo, Banko, da ima strogo zaupne podatke in podobno. Nima znanja, ne ve kaj se dogaja v ozadju, samo požene orodje za vdiranje in brska po tujih računalnikih. Skiddie za vdor največkrat uporablja način preko NetBIOS tehnologije, ki jo uporabljajo zgolj operacijski sistemi Windows, zadnji Windows, ki vsebuje tehnologijo NetBIOS, je Windows XP. Za zaščito pred predrzno mularijo je dovolj požarni zid, ali izklop tehnologije NetBIOS v nadzorni plošči.

Spyware (Vohunska programska oprema)
Vohunska programska oprema je program, ki vohuni za uporabniki in zajema različne podatke. Ponavadi gre za manj občutljive podatke, naprimer obiskane spletne strani. Naprednejši vohunski program lahko beleži pritisnjene tipke, krade gesla, išče občutljivejše podatke in deluje v ozadju. Večje škode operacijskemu sistemu ne naredi, saj cilj tovrstne nadloge ponavadi ne ogroža operacijskega sistema, lahko pa zniža varnostne nastavitve. Vohunska oprema je nadležna predvsem zato, ker upočasnjuje delovanje računalnika in interneta. Pred vohunsko programsko opremo se zaščitimo s protivohunskim programom, uporabo varnejših brskalnikov in nameščanjem programske opreme priznanih proizvajalcev.

Tracking cookie (Sledilni piškotek)
Sledilni piškotek zbira podatke o uporabnikovi internetni aktivnosti. Zbira podatke kot so: spletne strani, ki jih je obiskal, iskalna gesla, ki jih je vpisal v iskalnik, zgodovino deskanja, podatki o brskalniku. Sledilni piškotki so izjemno razširjeni in se najdejo skoraj na vseh računalnikih, ki so priklopljeni na internet. Sledilni piškotek ne predstavlja resnejše grožnje in ne ovira operacijskega sistema.

Trojan (Trojanski konj)
Zelo razširjena, skrita in nevarna oblika zlonamerne kode. Ime je dobil po mitu o trojanskem konju. Deluje v ozadju in skrito, pretvarja se, da je v resnici uporaben, neškodljiv program. Obstajajo celo protivirusni programi, ki so v resnici trojanski konji. Odstranjevanje trojanskih konjev je zahtevnejše, ker ga je težje odkriti in ker se pred brisanjem lahko zaščiti. Simptomi okužbe s trojanskim konjem so: Počasnejše delovanje računalnika, počasnejše delovanje interneta, pojavljanje pojavnih oken v Internet Explorerju brez ročnega zagona brskalnika, izginjanje datotek, nenadna sprememba varnostnih nastavitev posameznih programov in delov operacijskega sistema.

Vbs virus
Škodljiva programska oprema spisana v VisualBasicScriptu. Največkrat napada dokumente Microsoft Office. Odstranjevanje je največkrat enostavno.

Virus
Manj razširjena oblika zlonamerne kode, ki okužuje zdrave datoteke s škodljivo, zato jim pravimo virusi. Virusi se lahko zelo hitro razširijo, znajo pa se širiti tudi po drugih priključenih trdih diskih in celo računalnikih. Odstranjevanje virusov je zahtevnejše, saj je potrebno v enem mahu odstraniti popolnoma vse okužene datoteke, saj sicer razkuževanje računalnika nima pomena. Virusi lahko povzročijo večjo škodo, niso pa razširjeni. Najpogostejši simptomi okužbe z virusi so: Počasno delovanje računalnika, povečanje števila sesuanj programov in operacijskega sistema, nenadna izguba podatkov, manjšanje količine nezasedenega prostora na trdem disku, nedelovanje programov.

Worm (Črv)
Zelo razširjena oblika zlonamerne kode, ki se širi predvsem preko elektronske pošte. Črvi se lahko zelo hitro širijo, saj se lahko širijo na več načinov. Najbolj znan je preko elektronske pošte v priponkah, lahko s pomočjo P2P in BitTorrent omrežja, znani so primeri širjenja s pomočjo neodpravljenih varnostnih pomanjkljivosti v operacijskih sistemih. Tako se je Sasser maja 2004 s pomočjo Remote Procedure Call (RPC), v nekaj urah razširil na več kot milijon računalnikov po svetu. Primarna naloga črva je obremeniti internetno povezavo in povzročati preglavice uporabnikom. Obstajajo pa tudi črvi, ki brišejo in preurejajo razne programe, ne morejo pa svoje kode prepisovati drugim datotekam. Odstranjevanje črvov je ponavadi enostavnejše, lahko pa se tudi zelo zaplete. Današnji črvi so veliko manj nevarni kot črvi iz obdobja 1995-2002. Simptomi okužbe s črvom so: Počasnejše delovanje računalnika, počasnejše delovanje interneta, nedelovanje Upravitelja Opravil (Task Manager), pošiljanje sporočil iz okuženega računalnika, brez vednosti uporabnika.